Učitelji_ce o medkulturnosti

Ob zaključevanju projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (MAMD), ki ga je izvajal MSOSK in sofinanciral Finančni mehanizem EGP ter Norveški finančni mehanizem, so koordinator in koordinatorke projekta MAMD na lokalnih osnovnih šolah podale svoje razmišljanje o projektu in o medkulturnosti.

Barbara_Potnik»Vsako leto imamo na šolah več otrok priseljenih družin in zdaj je prav zares skrajni čas, da se začnemo intenzivno pogovarjati o različnosti kultur ter o pomenu dobrih in spoštljivih medsebojnih odnosov, ki so ključ do prijetnejšega sobivanja. Zdaj je čas, da otroke v šolah spodbudimo k razmišljanju o medkulturnem sobivanju, da poslušamo njihova mnenja in opažanja ter da skupaj gradimo medkulturne vrednote, ki bodo veljale tako v šoli kot na ulici.« (Barbara Potnik, koordinatorka projekta MAMD na OŠ Zreče)

Marjana_Podkubovšek»Današnji svet je poln novic o migrantih. Potreba po razumevanju kultur, ki jo ti ljudje prinašajo s sabo, je vse večja. Razmisliti bo treba (čeprav je morda zopet malce pozno), da na to pravilno in ob pravem času pripravimo tudi naše otroke in mladino, kajti nestrpnost med ljudmi je zaradi neozaveščenosti vse večja.
Pa morda niti ne toliko pri otrocih. Preverjeno! Pri mojih urah Državljanske in domovinske kulture in etike so se osmošolci_ke odlično odrezali_e v projektu MAMD na temo medkulturni dialog. Želijo si SODELOVANJA z »različnimi« ljudmi. Kaj pa mi, odrasli? Bomo doumeli, da je že čas, da končno medkulturnemu dialogu prižgemo zeleno luč?« (Marjana Podkubovšek, koordinatorka projekta MAMD na OŠ Zreče)

Katja_Holobar (Small)»Naša šola je v projektu MAMD sodelovala z namenom oblikovati varno in strpno šolsko okolje, v katerem naše učence_ke lahko vzgajamo v duhu sprejemanja različnosti. Želimo, da učenci_ke razvijejo odklonilni odnos do družbeno nesprejemljivih vedenjskih oblik in diskriminacije vseh vrst.
Na šoli imamo veliko otrok, ki prihajajo iz tujejezičnega okolja in opažamo, da so delavnice, ki smo jih izvedli v okviru projekta MAMD, pripomogle k večji strpnosti in sprejemanju kot tudi k uspešnejšemu postopku integracije omenjenih otrok v šolsko okolje. V prihodnje bi si želeli_e še več takšnega sodelovanja, saj so bile delavnice izvedene kvalitetno, strokovno in korektno in so absolutno dosegle svoj namen.« (Katja Holobar, koordinatorka projekta MAMD na OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice)

Maja_Olup»Že kar nekaj časa delam z otroki iz priseljenskih družin. Trudim se, da je njihovo vključevanje v novo okolje prijetnejše. Še vedno mi to delo predstavlja velik izziv in zelo rada ga opravljam. Na šoli se zavedamo, da omenjeni otroci, predvsem zaradi nepoznavanja jezika ter kulturnih raznolikosti, potrebujejo različne oblike pomoči. V sodelovanju z njimi bi jim radi_e omogočili_e uspešnejšo integracijo v novo okolje in tako prispevati k boljši kakovosti njihovega življenja. Hkrati pa se trudimo, da podiramo ograje pri sprejemanju različnosti. Pri tem so nam Urice medkulturnega dialoga, zelo koristile. Otrokom so pomagale soočiti se s strahom pred neznanim in jim razširile obzorja.« (Maja Olup, koordinatorka projekta MAMD na OŠ Pod goro, Slovenske Konjice)

Miha_Stampfer»Projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga je na naši šoli požel odlične odzive. Na šoli sta bili izvedeni dve delavnici Urice medkulturnega dialoga. Na prvi izvedbi so bili učenci_ke informirani_e o značilnosti romske kulture ter o tem, kakšen je odnos medijev in politik do te etnične manjšine. Informacije jim je iz prve roke podala Monika Sandreli iz Zveze Romov Slovenije. Na drugi delavnici pa so bili_e učenci_ke informirani_e o LGBT skupnosti. Predstavljena jim je bila Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in svoboščin, Ustava Republike Slovenije in Zakon o uresničevanju enakega obravnavanja. Pojasnjeni so jim bili tudi pojmi v povezavi z LGBT skupnostjo. Gost delavnice je bil Mitja Blažič iz Društva Legebitra. Z delavnicami ter njihovo izvedbo so bili_e učenci_ke zelo zadovoljni_e, spoznali_e so nove pojme in dobili_e informacije, katere jim bodo v prihodnosti prišle prav.« (Mihael Stampfer, koordinator projekta MAMD na OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica)

Ines_Leskovar»Prav tako kot naši učenci sem bila tudi sama navdušena nad obema delavnicama, v katerih so se učenci učili predvsem strpnosti. Delavnici sta tako meni kot njim zagotovo prinesli nova, boljša ter veliko bolj etična razmišljanja o različnosti. Upam, da bo prisega, s katero so lanski_e sedmošolci_ke zaključili_e delavnico z gospo Failo Pašić Bišić, vsem nam še dolgo ostala v spominu in da ji bomo vsi_e skupaj skušali_e slediti: in sicer, da bomo dobri_e, prijazni_e drug do drugega ne glede na barvo kože in jezik, ki ga govorimo, ter da se bomo v prihodnje trudili_e, da bo naš svet lepši in boljši.
Projekt MAMD je po mojem mnenju zelo koristen v osnovni šoli, saj delavnic na to temo ni nikoli preveč. Opazila sem, da je bil ta projekt velika spodbuda, da so se učenci_ke začeli_e o tej temi pogovarjati in o njej razmišljati, kar je vsekakor dobrodošlo. Upam, da ga bomo lahko izvajali_e tudi v prihodnje.« (Ines Leskovar, koordinatorka projekta MAMD v OŠ Loče)

Norveški_MAMD_SLO (Small)